V letu pride obdobje, ko začnejo v gozdu rasti gobe. Spominjam se, kako kot študentka nisem imela denarja in sem nabirala gobe, da sem si zaslužila kakšen evro. To so bili posebni časi, vedno mi je uspelo vse prodati. Danes ne delam tega več za denar, ampak me nabiranje gob sprošča. Zelo rada nabiram gobe in vedno si vzamem dovolj časa za to.
Med tednom je to malo težje izvedljivo, ker sem v službi, tako mi najbolj ustrezajo sobote, ko imam res cel dan čas. Tako se v soboto prebudim že zgodaj zjutraj in počasi grem proti gozdu. Imam to navado, da nikoli ne grem z avtom kam daleč, ampak grem od doma peš, ker prehodim veliko gozdov, tako da se mi z avtom ne splača.
V moji košari se po navadi najdejo:
- jurčki,
- lisičke,
- marele.
Priznam, da nisem ljubiteljica različnih gob in nisem tista, ki bi rada nabirala vse gobe po vrsti, sem bolj tradicionalist v tem in nabiram le gobe, ki jih dobro poznam. Ne upam si, da bi nabirala različne gobe, ker jih tako dobro le ne poznam. O teh treh vrstah gob pa sem prepričana. Več mi pomeni sprostitev v gozdu, ker se resnično naužijem svežega zraka in poskrbim za svoje gibanje in posledično za svoje zdravje. Včasih imam srečo in napolnim košaro do vrha, včasih pa pridem domov le s kakšno marelo in prav nič več. Odvisno je tudi od tega, koliko ljudi nabira gobe in sigurno je za vikende v gozdu več ljudi, kot pa čez teden. Vendar me to ne moti, jaz uživam v hoji, če pa zraven najdem še gobe, pa sem toliko bolj srečna. …