Kompost: dobra zemlja pomeni boljše rastline.
Ko sem se iz bloka preselil v hišo z vrtom, sem imel eno željo: začeti vrtnariti. Nisem imel veliko izkušenj, ampak sem si rekel, da bom začel z osnovami in tako sem kmalu naletel na pomen besede kompost. Bral sem, da dobra zemlja pomeni boljše rastline, manj potrebe po gnojilih in večja povezanost z naravo. To me je pritegnilo.
Najprej sem si omislil plastični kompostnik iz recikliranega materiala. Postavil sem ga na rob vrta in začel zbirati odpadke. Olupki, ostanki sadja, papirnate brisače, kavna usedlina. Učil sem se sproti, tudi na napakah (enkrat sem dal noter preveč pomarančnih lupin in sem imel cel teden težave z mravljami). Ampak sčasoma sem našel ravnotežje.

Zdaj imam kompost razdeljen na dva kupa – enega, ki zori in drugega, ki ga sproti polnim. Ko ga enkrat presejem, dobim bogato, temno, skoraj žametno zemljo. In ko jo potrosim po svojih gredicah, imam občutek, da rastline skoraj zaploskajo. Kompost mi je spremenil odnos do odpadkov, zdaj jih vidim kot vir, ne breme.
Zadnje leto sem se še bolj poglobil v kompostiranje in začel opažati razlike tudi v sami kakovosti pridelkov. Paradižniki, ki jih gojim iz sadik, posajenih v zemljo obogateno z kompostom, so bili letos bolj mesnati in okusni kot kadarkoli prej. Solata je rasla hitreje, bazilika pa je imela močnejši vonj. Kompost ni samo izboljšal strukture zemlje, ampak je očitno vplival tudi na zdravje rastlin.
Poleg tega mi je všeč, da me kompostiranje drži v stiku z naravnimi cikli. Vidim, kako ostanki hrane počasi razpadejo in postanejo nekaj čisto novega.
Tudi otroka sta začela sodelovati, rada nosita odpadke na kompostni kup in postavljata vprašanja, zakaj nekaj sodi vanj in drugo ne. To je postala prava majhna družinska rutina. In prav zaradi te izkušnje sem še bolj prepričan, da kompost ni samo stvar za vrtnarje, temveč način razmišljanja – odgovoren, preprost in neverjetno nagrajujoč.…
Read More