Plise senčila, ki jih še nisem videla

Da ne bo pomote, jaz sem že videla plise senčila Markize, ampak ne takšnih, ko jih je montirala moja sestra. Pred kratkim se je odločila, da si bo zamenjala pohištvo v dnevni sobi. Imela je vsega dovolj. To mi je bilo prav zanimivo, ker ona veliko let ni prenavljala prav nič, sedaj pa se je lotila na veliko. Na koncu je dnevni prostor čisto spremenila, najbolj pa so me presenetile plise senčila, ki jih je montirala čisto sama.

Slišala sem jo, ko je govorila, da ji gredo tudi stare zavese na živce, a sem bila prepričana, da bo kupila nove zavese in ne plise senčila, ker je vedno rada imela klasične zavese. Pri meni so bile plise senčila in takrat, ko jih je videla prvič, ni bila preveč navdušena. Zato nisem nikoli pomislila, da bi si ona montirala takšna senčila. Dnevne sobe nisem hodila gledat, ko jo je prenavljala, pomoči ni potrebovala, tako da sem se odločila, da grem pogledat na koncu, ko bo dnevni prostor dokončan. Ni me presenetila sedežna garnitura, tudi omare ne, presenetile so me plise senčila Markize, ker so bile tako pisanih barv, da jih enostavno nisi mogel gledati. Ko sem jo vprašala, zakaj se je odločila, za tako pisana plise senčila, mi je povedala, da so namesto slik.

Potem mi je bilo malo bolj jasno, ker če bi res bile še slike, potem bi bilo vsega preveč. Izbrala je sicer lepe, nimam kaj za dodati, a kje je tista bela barva, o kateri je govorila, to nisem razumela. Nikjer v dnevni sobi ni bilo bele barve, očitno je dobila željo po barvah. Kako pa se bodo takšna plise senčila Markize odrezala, pa bo še videla, drugače pa ti res ukradejo pogled, tako zelo pisana so. Enostavno, ko pogledaš proti oknu, vidiš prvo plise senčila in šele potem okno.…

Znanje o vodi in onesnaževanje vode

Ker imam doma šoloobveznega otroka, se večkrat zgodi, da mu moram kaj posebej in dodatno razložiti. Tokrat je prišel domov, da imajo jutri temo voda in onesnaževanje vode, ker moramo skrbeti za planet. Moj sin zelo rad posluša razlage, tako se pogosto veliko pogovarjava, zemlja in zvezde ga še posebej zanimajo.

No, tokrat je tema padla o vodi in sin me je začel spraševati, kako sploh pride voda do naše hiše. Tako sem mu razložila, kaj vse je potrebno, da skozi pipo priteče čista voda, in kako smo lahko srečni, da lahko vodo še vseeno pijemo iz pipe, čeprav je že kar nekaj držav, ko morajo pitno vodo kupovati. Ja, onesnaževanje vode je vedno slabše in tega se morajo naši otroci zavedati, da bomo tudi njihovi otroci lahko pili vodo iz pipe. Otroci tega ne vedo, in ko jim razložiš malo boljše, vidiš, kako zelo razumejo, le ne vzamemo si časa, da bi jim lepo razložili. Po navadi se nanje samo skregamo, ko vržejo kakšne papir na tla, ko v lijak vlivajo neprimerne tekočine. 

Lepo sem mu razložila, da če je onesnaževanje vode, potem lahko pride to v podtalnico in tako je nevarno za nas in našo pitno vodo, prav tako za živali in rastline. Kako pomembno je ločevanje odpadkov in kako ne bi smeli škropiti s strupenimi snovmi, ker to vse gre v zemljo. 

Sedaj razume onesnaževanje vode in vem, da bo v šoli veliko bolj samozavesten, ker bo vedel, o čem se bodo učili. Že sam pa mi je povedal, da bo jutri sam povedal, kaj je onesnaževanje vode in kako lahko poskrbimo, da bo tega manj. 

Resnično živimo v času, ko lahko vsak posameznik vpliva na to, da preprečimo onesnaževanje vode, ker drugače nas ne čaka prav nič lepega. Poskrbimo za našo vodo, naravno in zrak.

Ko greste na kakšni daljši izlet vam še vseeno najbolj prav pride plastika

Dolgo časa bo še trajalo, da bi plastika postala zgodovina, jaz mislim, da to enostavno ni možno. Nekateri ljudje se precej trudijo in živijo tako, da bi uporabljali čim manj plastike, a to še ne pomeni, da lahko živijo brez nje. Moja prijateljica se je odločila, da v trgovini ne bo kupovala izdelkov, ki so zapakirani v plastiki. Nekaj časa se je trudila, a je kmalu videla, da to ni mogoče. Danes je plastika že povsod.

Jaz na primer vem, da ko pakiram nahrbtnik za v hribe, mi plastika pride še kako prav, ker ni težka. Tako si lahko v njo spakiram vso hrano. Kako bi bilo težje, če ne bi imela na razpolago plastičnih posod in tega se vsi zavedamo. Zelo rada hodim po hribih in imam vedno z seboj hrano in pijačo, ker nikoli ne veš, kdaj postaneš lačen ali žejen. Ni nujno, da bodo na poti odprte koče, zato vedno poskrbim za hrano in pijačo. Je pa res, da mi plastika pride še kako prav. 

Potem pa imamo tiste ljudi, ki embalažo vržejo v naravo, ko gredo na pohode ali se vozijo v avtu. No, pa je tista skrajnost, katere ne prenesem. Ni problem plastika, problem so ljudje, ki jo mečejo v naravo, namesto da bi lepo poskrbeli za njo in jo vrgli v pravilno kanto za smeti.  Ljudje so si različni in zato jaz mislim, da bo plastika vedno na svetu, ker je preveč uporabna in praktična, tako da se bi morali s tem sprijazniti, le z njo bi morali pravilno delovati in ves bi bilo lepše in boljše. Tako pa so skrajnosti, eni da plastika za njih sploh ne obstaja in drugi, ko plastično embalažo in plastične izdelke mečejo kjerkoli jim pade na pamet. To pa je pol tisti problem, predvsem onesnaževanja.

Nepremičnine Lucija so dobra naložba za v prihodnost

Danes, ko gledam kaj vse se dogaja po svetu, si rečem, kako srečni smo lahko ,da živimo v Sloveniji, ker je res lepo in varno in prav zato tudi pravim, če razmišljam o morju, kako prav mi lahko pridejo nepremičnine Lucija. Jaz si res ne želim preživeti dopusta v neurju ali v krajih, kjer si izpostavljen nevarnostim. Sama sem mnenja, da bodo nepremičnine Lucija vedno bolj popularne za nas Slovence.

Mi Slovenci sicer zelo radi gremo na hrvaško morje, vendar tisti, ki si ne morejo ravno privoščiti hotela ali stanovanja in gredo kampirat, vemo, da nimajo več tako mirnega vremena, kot je bilo včasih. Vedno bolj pogosta so neurja in tako imaš lahko na koncu, kjer si veliko plačal za dopust vse skupaj uničeno. Prav zato mislim, da se bo vedno več Slovencev spet odločalo, da bo raje preživelo dopust na slovenski obali, pa tudi če je morje malo manj čisto, kot na hrvaškem, vendar bodo imeli to varnost.

Sama sem že gledala nepremičnine Lucija in moram priznati da cene niso majhne in da si jih lahko privošči le mala populacija ljudi, to je edino žalostno. Po drugi strani, pa ko sem pogovarjam z ljudmi, večkrat kdo reče, da imajo stanovanje na obali, tako da tukaj sem malček zmedena, nekateri ljudje res nimajo denarja, je pa že veliko ljudi, ki pa ga ima in nepremičnine Lucija so krasna investicija za prihodnost. Tukaj res ne moreš zgrešiti, vedno bolj bodo ljudje iskali stanovanja in hiše na slovenski obali v to sem prepričana, tako da če bi morala izbirati v katerem kraju bi stanovanje kupila, so mi definitivno nepremičnine Lucija najboljša izbira, kajti ta kraj ima vse, lepo morje, lepa lokacija, potrebne trgovine, dostopnost, bližina sprehajalnih poti po Solinah, res je lep kraj. Moja investicija v prihodnosti, če bom imela denar bodo sigurno nepremičnine Lucija, da si omogočim lepo prihodnost.

Moja najlepša prehajalna pot je Parenzana

Ko iščeš svoj košek narave, da bi šel na sprehod, je ta moj košček pot Parenzana, ki me vedno umiri, sprosti, naberem si novih moči in zbistrim glavo. Velikokrat grem na krajši sprehod po njej, ker mi je najlepša. Takrat se prepustim naravi, občudujem okolico, vidim morje, oljke, trte, razna drevesa, prav vse mi je lepo. 

Prišel je dan, ko sem potrebovala mir, ker se mi je preveč stvari nabralo in sem bila čisto ubita. Takrat človek potrebuje čas zase in tudi jaz sem ga potrebovala. Spomnila sem se na mojo Parenzana pot, a kaj ko ne bi s tem naredila nič, preveč stvari se mi je nabralo, potrebovala sem en cel dan. Potem pa sem pomislila, da bi lahko šla kolesarit in Parenzana je ravno tako idealna za to. Meni nič, tebi nič, sem se zjutraj prebudila v sončno jutro in se odpravila kolesarit. Cel dan sem posvetila samo sebi, Parenzana je bila noro dobra ideja. Čutila sem sonce na obrazu, veter v laseh. Pogosto sem se ustavljala in premišljevala, nisem imela želje kolesariti hitro, imela sem željo, da kolesarim tako, da mi bo prijetno. 

Domov sem se vrnila prerojena, utrujena, a polna novega zagona, Parenzana mi je dala ta svež zagon, da zmorem vse, da ni nič tako grozno, da ne bi zmogla tudi to. Včasih ima človek težke dneve in tukaj je pomembno, da zna odreagirati, da ima ob sebi človeka, kateremu se lahko zaupa. Jaz ta trenutek nisem imela ob sebi človeka, je pa bila Parenzana, ki me je napolnila z svežo energijo, glavno je da človek najde izhod in gre naprej. Vsak nima možnosti, da bi se lahko komu potožil, tako je tudi sama nimam, danes je to bilo moje kolo in Parenzana, tako da se sedaj počutim boljše, kot pa če bi počivala ves dan sama v hiši.

Eko zabojček me vedno čaka pri moji sestri

Moja sestra se je odločila, da bo pustila službo in se posvetila otrokom, naravi in vrtu, od takrat naprej tudi mene vedno razveseli, ko mi prinese eko zabojček ali pa me ta čaka, če pridem k njej na obisk. Sama se za ta korak ne bi nikoli odločila, meni služba pomeni ogromno, jaz moram od doma, moram med ljudi, to me osreči. Če bi bila samo doma, bi kmalu vse skupaj še kako pogrešala. 

Moja sestra pa je čisto drugačna od mene, ona uživa doma, več kot je doma bolj je srečna, uživa z otroci in njen eko zabojček je vedno poln dobrot, sadja, zelenjave. Zelo sem vesela zanjo, da se je tako odločila, kajti prav videti je zadovoljna, njo je služba izčrpala, ni bila človek, ki bi ji veliko pomenilo, če bi v podjetju rasla, raje je imela svoj mir, svoj dom. Ko je ostala doma je začela od začetka, prav nič ni vedela o zelenjavi in sadju, tako je sama sadila drevje, urejala vrt, nikoli ji ni bilo odveč delati težkih del, ki so na vrtu kar pogosta. Tako je nastal njen eko zabojček, ki ga vedno podari svoji družini. 

Čez poletje ima res veliko različne zelenjave, tudi če ti ne prinese eko zabojček na dom, si lahko vedno grem k njej po zelenjavo in si naberem kar želim. Res je dobra sestra, srčna oseba, ki zelo rada pomaga. Še kako dobro ve, kakšna zelenjava se prodaja v trgovinah, zato je njen eko zabojček še liko bolj cenjen, ker je sestavljen iz različnih domačih dobrot. Vedno ga napolni z zelenjavo in sadjem, ki je trenutno aktualno na njeni zemlji. Najlepši je meni tisti eko zabojček v katerem je veliko malin. 

Glavno, da je moja sestra srečna, ker se je tako odločila, mene pa osreči vsak njen eko zabojček, ki mi ga pripravi in prinese, takrat vedno poklepetava in spijeva kavo.

Vsako leto naredim čiščenje odtoka

Kako pa vi skrbite za vaše odtoke? Meni je nekaj najhujšega, da se mi kateri odtok zabaše. Enkrat sem imel situacijo, ko se mi je zabasal odtok v kuhinji in potrebno je bilo čiščenje odtoka, takrat sem skoraj znorel, kajti dvakrat sem imel poplavo v kuhinji in tega si ne želim nikoli več. Od takrat naprej sem se odločil, da na eno leto naredim čiščenje odtoka preventivno, kajti ne želim več imeti poplave. 

Tako napeljem cev z vodo in jo dam v odtoke, odrem vodo in ta voda pod pritiskom teče približno pet minut po ceveh, tako očistim vse cevi po hiši. Prej tega nisem počel, ker nisem znal, ko pa se mi je zabasal odtok v kuhinji in sem mogel poklicati vodovodarja, sem zraven gledal, kako on to počne in si že tisti dan rekel, da bom to delal redno. Tudi sam vodovodar mi je povedal, da pogosto doma naredi čiščenje odtoka, predvsem v kuhinji, kjer je v odtoku hitro naberejo ostanki hrane in tako zaprejo odtok.

Da naredim čiščenje odtoka vsako leto, mi sploh ni težko, kajti ko pomislim, da bi se kateri odtok ponovno zabasal, me zgrabi panika. Mi hvala bogu živimo v pritlični hiši in to imam res hitro narejeno. Ne predstavljam si, da se mi odtoki zamašijo v bloku, kako potem to sploh poteka, po moje moraš poklicati komunalo, da ti to uredi, to pa vsekakor ni prijetno do sosedov, kajti vsak ve, da čiščenje odtoka potrebuješ, ker si v odtok metal stvari, ki tja ne sodijo. 

Pri meni, ko to počnem, me ne vidi nihče, ker živimo na samem, lahko bi čiščenje odtoka delal vsak mesec, vendar ni potrebe, enkrat na leto je čisto dovolj, itak pa eno leto še prehitro mine, če ne bi imel zapisano na koledarju čiščenje odtoka, bi verjetno pogosto pozabil. 

Karpalni kanal, bolečine in bolniška

Že nekaj časa opažam, da me boli leva roka, vendar je še skozi šlo, dokler me ni pošteno zagrabilo, tako sem tisti dan šla do zdravnika in povedal mi je da gre verjetno za karpalni kanal in da te bolečine ne bodo kar izginile. Da je to utesnitev živca v zapestju in da sem to verjetno dobila od določenih ponavljajočih gibih. Povprašal me je kje delam in kakšno je moje delo in prav to je bilo krivo, ker sem bila frizerka in je rekel, da je to pri frizerkah pogost pojav in da se čudi da ne vem za to, ker ima res to veliko frizerk.

Ker sem imela karpalni kanal, pa se mi je pogosto dogajalo tudi ,da so mi škarje padale iz rok, da sem imela mravljinčasto zapestje in seveda bolečino. Tako sem zdravnika vprašala, kako si sedaj lahko pomagam:

Svetoval mi je pogoste odmore med delom, zapestje naj razgibavam takrat, ko je le to možno in naj imam v pravilnem položaju roko. Tudi določene vaje obstajajo, tudi to mi je dal za domov, če pa se bo stvar slabšala, pa se moram oglasiti, ker karpalni kanal lahko privede tudi do potrebne operacije. 

Tako sem odšla domov z proti bolečinskimi tabletami in listom vaj. Resnično sem upala, da si bom lahko pomagala sama, ker ko sem malo prebirala, kaj je karpalni kanal, me lahko kaj hitro čaka tudi operativni poseg, če se seveda ne bom čuvala, sedaj moram res biti pozorna in si tudi včasih, ko so bolečine prehude vzeti bolniško, pa je če je to šefom všeč ali ne. Moram poskrbeti, da se mi karpalni kanal ne bo poslabšal in tako se bom rešila operativnega posega, ki si ga prav nič ne želim. Še predenj pa bi sploh prišla do njega, pa je itak dolga čakalna doba, ker je karpalni kanal kar pogosta težava ljudi. 

Zaščitne rokavice so mi prišle prav, ko je pes imel lišaje

Sprva nisem polagala pozornosti, ko sem videla, da ima pes neko piko na smrčku, potem pa ko sem videla, da je dobil še tri, sem ga kar hitro odpeljala do veterinarja, ki mi je povedal, da ima lišaje, da bom dobila kremo in da naj uporabljam zaščitne rokavice, ko bom lišaje mazala, ker se lahko nalezem tudi jaz, da lahko dobim tudi iste lišaje, ker je prenosljivo na človeka.

Le kje je to dobil ,sem se spraševala celo pot domov, še prej pa sem se seveda ustavila v trgovini, da sem kupila zaščitne rokavice, ki sem jih potrebovala za mazanje. Prvo sem mislila kupiti ene, potem pa sem si kar hitro premislila, ker sem se spomnila, da je prenosljivo in da bom vedno, ko ga bom mazala, uporabila nove zaščitne rokavice, tako sem jih kupila kar v paketu 100 komadov. 

Pa se je začelo zdravljenje, bilo je res dolgotrajno, ker ti lišaji niso in niso hoteli stran, mazala sem vsak dan po trikrat in uporabljala zaščitne rokavice vedno. Kar malo sem se bala, da bom tudi jaz dobila te lišaje, res si nisem želela tega, še dobro da sem odreagirala tako hitro in da mi je veterinar rekel, naj uporabim zaščitne rokavice, ker če ne bi bilo čisto možno, da bi se lišajev dotikala z rokami. 

Mazanje teh lišajev je trajalo 3 tedne, vsak dan, morala sem po še eno kremo in po še ene zaščitne rokavice, saj mi je vsega zmanjkalo. Tako je bilo po treh tednih končno ok, da so se vsi lišaji pozdravili. To zdravljenje je bilo kar naporno, če bi prej vedela, da obstaja cepivo za to, bi psa sigurno cepila, kajti sedaj se zapravila več za vsa zdravila, zaščitne rokavice, kreme, kot pa če bi ga dala cepit. Naslednjič te napake veče ne ponovim.

Odkar jemljem dodatek vitamin C se veliko boljše počutim

Seveda to ne pride iz danes na jutri, vsekakor pa se na dolgi rok pozna. Sama sem bila kar brez energije, kot da je telo izčrpano, kot da sem se kar naenkrat postarala v obraz za 5 let, potem pa sem začela jemati vitamin C, ki mi ga je priporočala prijateljica, ker sama ga ne bi nikoli začela jemati, ker sem bila proti vsem dodatkom. 

Ona ga je jemala že kar dlje časa in jo je navdušil, pravi, da se je izboljšala njena koža na obrazu, da se boljše počuti, od kar ga je pozimi bolj zdrava in jo ne ujame vsaka viroza. Rekla sem, da bom poskusila, ker je bila ona tako zadovoljna in da mi vitamin C sigurno ne more škoditi, le pomaga mi lahko. Bila sem ravno v srednjih letih, kjer telo že kar nekaj zalog porabi in včasih potrebuje dodatke, sama sem vedela, da mi bo vitamin C pomagal, le nisem še hotela začeti jemati dodatkov, nekako sem se jih branila. 

Počasi sem se navadila na vitamin C, sprva sem malo pozabljala in spet jemala, kasneje pa je to postala moja rutina, nikoli nisem več pozabila na vitamin C in prav manjkal mi je, če ga nisem spila. Pravzaprav sem ga vedno spila zjutraj in takrat ko ga nisem , sem prav čutila, da mi nekaj manjka. 

Sam dodatek ni niti tako drag, koliko je meni vitamin C prinesel boljše počutje in boljšo kožo. Z njim sem resnično zadovoljna in še okus mi je dober. To je moj dnevni napitek. Zaenkrat ne jemljem nobenih drugih dodatkov, kot le vitamin C, tako mi odgovarja za telo in ne potrebujem ničesar drugega. Dokler je tako je super. Moje zdravje je ok, počutje tudi, prav tako pa sem si lepša v obraz. Ne vem zakaj, je pa res, da je vitamin C prispeval k temu videzu.