Moja najlepša prehajalna pot je Parenzana
Ko iščeš svoj košek narave, da bi šel na sprehod, je ta moj košček pot Parenzana, ki me vedno umiri, sprosti, naberem si novih moči in zbistrim glavo. Velikokrat grem na krajši sprehod po njej, ker mi je najlepša. Takrat se prepustim naravi, občudujem okolico, vidim morje, oljke, trte, razna drevesa, prav vse mi je lepo.
Prišel je dan, ko sem potrebovala mir, ker se mi je preveč stvari nabralo in sem bila čisto ubita. Takrat človek potrebuje čas zase in tudi jaz sem ga potrebovala. Spomnila sem se na mojo Parenzana pot, a kaj ko ne bi s tem naredila nič, preveč stvari se mi je nabralo, potrebovala sem en cel dan. Potem pa sem pomislila, da bi lahko šla kolesarit in Parenzana je ravno tako idealna za to. Meni nič, tebi nič, sem se zjutraj prebudila v sončno jutro in se odpravila kolesarit. Cel dan sem posvetila samo sebi, Parenzana je bila noro dobra ideja. Čutila sem sonce na obrazu, veter v laseh. Pogosto sem se ustavljala in premišljevala, nisem imela želje kolesariti hitro, imela sem željo, da kolesarim tako, da mi bo prijetno.
Domov sem se vrnila prerojena, utrujena, a polna novega zagona, Parenzana mi je dala ta svež zagon, da zmorem vse, da ni nič tako grozno, da ne bi zmogla tudi to. Včasih ima človek težke dneve in tukaj je pomembno, da zna odreagirati, da ima ob sebi človeka, kateremu se lahko zaupa. Jaz ta trenutek nisem imela ob sebi človeka, je pa bila Parenzana, ki me je napolnila z svežo energijo, glavno je da človek najde izhod in gre naprej. Vsak nima možnosti, da bi se lahko komu potožil, tako je tudi sama nimam, danes je to bilo moje kolo in Parenzana, tako da se sedaj počutim boljše, kot pa če bi počivala ves dan sama v hiši.…
Read More