Ena od stvari brez katere se svet ne vrti, nosečnost, za nekatere čarobna in polna pričakovanj, za nekatere grenka posledica nespametnega početja. Rojstvo moje srčice mi je dalo izjemno čarobno nosečnost, ki je bila skrbno načrtovana, zlahka dosežena in je prinesla obilo novih spoznanj o sebi, svojem telesu in spremembi razmišljanja.
Sicer je bil sam začetek manj posrečen ampak kot pravijo, je tudi v mojem primeru držalo, slab začetek, dober konec. V prvih mesecih, dokler se dejansko zaveš, da je nosečnost res prišla v tvojo hišo, narediš test in se dejansko ne počutiš nič kaj drugače. In tako je bilo tudi pri meni, naročiš se na pregled pri ginekologu in na podlagi zadnje menstruacije ti določijo termin za prvi pregled. Super krasno, ampak mi smo imeli že šest mesecev pred je prišla nosečnost rezervirano 14 dnevno križarjenje ampak ker sem se počutila super in ker menim, da nosečnost ni bolezen, smo se veselo odpravili na pot.
Pot do pristanišča je potekala super, bilo smo velika druščina in super smo se zabavali. Dokler nisem stopila na ladjo, tam se je pričelo razburkano doživetje. Tako mi je začelo delati slabo, da drugega kot ležati na postelji nisem zmogla. Uf ta šmentana sosečnost, sem večkrat pomislila. Čim sem vstala mi je valovanje povzročila tako bruhanje, da na trenutke nisem imela več česa dati ven. In verjetno vam je sistem prehranjevanja na ladji dobro znan, vsakdo se vrne domov z 5 kg več, no jaz sem se z 5 kg manj.
Komaj sem čakala, da pristanemo v pristanišču, da stopim na trdna tla in če me ne bi čudno gledali, bi pokleknila in poljubila zemljo. Ker se nisem udeleževala nobenih obrokov na ladji sem komaj čakala kaj pojesti na kopnem. Kljub temu, da nismo še želeli razkriti nosečnost, saj še nisem bila na pregledu, smo morali družini in prijateljem zaupati kaj je vzrok tako nenavadnega početja.